|
 Prelaz Vršič odprt
Druga letošnja tekma za Pokal Slovenije 99' je bila planirana že za v soboto 10. aprila 99, pa jo je organizator DJP Adrenalin iz Kobarida prestavil na rezervni termin zaradi slabega vremena. Tako smo planirali naše dopuste in nadure za v nedeljo 11. aprila. že ob 4:30 zjutraj se nas je v Rimskih Toplicah zbralo kar štirinajst jadralnih padalcev iz našega kluba in se nekaj naših navijačev in tako smo se napotili s tremi avtomobili na primorsko preko Idrskega. Napoved je bila odlična za pristajanje na piko. Veter za start iz Kuka je bil ugoden, vendar je med padalci vladala napetost in trema. Če je le možno gremo na tekmo v popolni "floti", da bi le zbrali čimveč točk za skupno zmago med ekipami.
Pristajali smo zelo dobro in sredi tekme so Metuljeve možganske celice že izračunale, da bomo zelo dobri. Naša predvidevanja se niso izjalovila, kajti na podelitvi so razglasili DJP Metulj iz Rimskih Toplic za najnatančnejšo ekipo na tekmi. Podelitev pokalov smo dočakali, ostala je le še odločitev po kateri poti nazaj proti domu, da se poveselimo ob zmagi in pokalu. Da se nebi vozili po znanih cestah, katere so nas pripeljale na tekmo v Kobarid, smo se odločili, da gremo čez, "baje" prevozen Vršič. Padalci iz nekaterih klubov so govorili, da je še samo nekaj zaplat snega na cesti in da ni težav z vožnjo čez Vršič.
Odločitev je padla in prelepa soteska čiste Soče nas je spremljala do prve serpentine. Tam nas je čakala tabla z napisom "Vršič zaprt"! Kako čuden občutek je bil to, ko nismo srečali nobenega avtomobila v tako lepem nedeljskem popoldnevu. Skozi ovinke smo se kar priganjali, kot, da bi hoteli tekmovati, kdo bo prvi na vrhu. V 31 Vršiškem ovinku smo se srečali s prvo zaplato snega, celo zapeljali smo na sneg, saj je kazalo, da ga avtomobili zadnjič okušajo. Kmalu se nam je posvetilo, zakaj ni nobenega avtomobila nasproti, ko smo obtičali v južnem snegu na 28 ovinku. Koča na Vršiču je bila že vidna, torej samo nekaj sto metrov nas je še čakalo do vrha. 14 močnih in srčnih jadralnih padalcev in dva avtomobila ter en kombi, pa da se nebi prebili čez Vršič? Kakšno vprašanje! Kaj je hujšega kot pomisliti na vrnitev v dolino in na cesto skozi Idrijsko? Mišice so napete tiščale avtomobile po južnem snegu in gume so kar pele. Nekako smo kar hitro prišli na vrh, ampak tam nas je čakalo presenečenje. Metrski zameti in južni sneg nam niso dali miru in kmalu smo našli deske in improvizirano naredili lopate za sneg. Enega pošljemo v izvidnico pogledat, kako je z višino snega na drugi severni strani. Sporoči nam, da sta se čez cesto usula dva snežna plazova in da je cesta neprevozna. Enakega mnenja so bili veseli avstrijski motoristi, ki so se prebili po stezi iz Kranjskogorske strani ter zmajevali z glavo in se nam smejali. Na drugi strani smo si pa od bordarjev, ki so uživali na pobočju Mojstrovke, izposodili dve lopati za sneg. Potem nam je šlo bolje od rok in po dveh urah smo se prebili.
Sonce je posijalo na Vršič in pridne roke so čistile sneg iz ceste in kakšna škoda, ker nihče ni imel fotoaparata, da bi ujel nenavaden trenutek v objektiv. Kdo bo pa verjel naši nenavadni zgodbi? Kar pozabili smo, da je za nami zmaga in zopet smo čutili, da smo s skupnimi močmi zmožni nenavadnih stvari. To nam daje moč in voljo do novih uspehov na tekmah. Snežni plaz smo prebili in naredili 2,5 m široko pot in se uspešno pripeljali v Kranjsko goro. Samo nekaj smo pa pozabili - na tabli bi morali popraviti napis, da je "prelaz Vršič odprt".
|
